Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah

Cerkev se kot podružnica laške fare v pisnih virih omenja že leta 1545, po letu 1789 je postala najprej kuracija in nato leta 1873 samostojna župnija. Poleg glavnega oltarja z letnico 1680 sta v cerkvi še dva stranska oltarja, ki sta bila v preteklosti posvečena sv. Rozaliji in sv. Janezu Krstniku, danes pa je na desnem oltarju sv. Notburga, zavetnik levega oltarja pa je sv. Gregor Veliki.

Cerkev z na severni strani prizidanim zvonikom je do leta 1832 obdajalo pokopališče.

Sv. maše so: ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah. Ob praznikih je sveta maša tudi v drugih dneh.

Podružnična cerkev Lurške Matere Božje

Romarska cerkvica, ki je podružnica sv. Marjete, je posvečena Lurški Materi Božji in na kratko  imenovana kar Lurd. Zgrajena je bila leta 1886. Pri gradnji te, po obliki neoromanske cerkve so v oltar vzidali nekaj kamnov, prinešenih iz lurške votline v Franciji. Glavni, prav tako neoromanski oltar je delo Avstrijca Alberta Vogla. Njeno notranjost je leto pred koncem 19.stoletja poslikal Antonio Brollo.

V Evropi velja ta cerkev za prvo, izven Francije, Lurški Mariji posvečeno cerkev.

Cerkev je že kmalu po posvetitvi postala priljubljena romarska pot in to ostaja še danes, ko se mnogi, še posebej pa bolniki, z zaupanjem zatekajo k Lurški Gospe.

Sv. maše so: na velikonočni ponedeljek, na binkoštni ponedeljek, 15. avgusta, 8. septembra in na rožnovensko nedeljo.