V gotskem slogu zidana cerkev, ki je posvečena Karmelski Materi Božji, stoji na prijaznem gričku ob Savinji. Začetek gradnje te enotno zasnovane cerkvice (to je brez delitve na prezbiterij in ladjo) sega v leto 1505, dograjena je bila še v 17. stoletju. V notranjosti je ohranjenih nekaj fresk z gotskimi in renesančnimi prvinami, ki v slovenskem prostoru niso prav pogoste, saj jasno pokažejo prehod iz gotike v renesanso. Iz istega obdobja je tudi glavni oltar s kipom Karmelske Matere Božje z Detetom v naročju. Cerkev ima še dva stranska oltarja, posvečena sv. Janezu Krstniku in Kristusovemu trpljenju.
Tudi dandanes, poleg obzidja, ki je pravzaprav pokopališki zid, saj je bilo tu do leta 1826 ob cerkvi tudi pokopališče, vsakdo opazi štiri kapelice, postavljene vzdolž kamnitih stopnic, ki do svetišča vodijo od vznožja grička. Ob kapelicah, grajenih v baročnem slogu in posvečenih blaženi Devici Mariji, zadnji večerji Jezusa Kristusa, sv. Petru in Kristusovemu trpljenju, je bila do konca 18.stoletja uprizarjana pasijonska igra s prikazom križevega pota. Križev pot je vodil vse iz laškega trga, in se prav tu, pri marijagraški cerkvi, končal s križanjem Kristusa. Ta uprizoritev velja za prvo gledališko igro, igrano v Laškem.
