Sv. Miklavž nad Laškim

Cerkev, ki jo še danes obdajajo poslednja bivališča tukajšnjih faranov, je kot laška podružnica omenjena že v zapisniku iz leta 1545, leta 1873 pa je bila povzdignjena v faro. Cerkvena ladja je bila v prvi polovici 18. stoletja tako dotrajana, da so jo morali skoraj v celoti podreti in takrat so pozidali novo, prostornejšo ladjo.

Glavni oltar, posvečen sv. Nikolaju, je nosil letnico 1696, vendar je bil sedanji oltar narejen v novejšem času in je proti koncu 19. stoletja dobil nov tabernakelj in pozlato.

Cerkev je imela v preteklosti tri stranske oltarje. Poleg oltarja sv. Jerneja, apostola, in oltarja sv. Jurija, še oltar, sestavljen iz delov starega glavnega oltarja, ki je bil posvečen sv. Ignaciju, a ta je bil leta 1862, ko je cerkev dobila novo prižnico, križev pot in oba stranska oltarja novo pozlato, popolnoma odstranjen.

Novo prižnico in oba obnovljena oltarja je 3. septembra, tri tedne pred svojo smrtjo, blagoslovil takratni lavantinski knezoškof A. M. Slomšek.

Sv. maše so: ob petkih sobotah in nedeljah. Ob praznikih je sveta maša tudi v drugih dneh.

Podružnična cerkev Sv. Kolomana

Je podružnična cerkev fare Sv. Miklavž. Še danes jo obdaja vaško pokopališče. Ignacij Orožen poroča, da je ta cerkev v preteklosti imela lesen, iz sredine dvigajoč zvonik, ki so ga v novejšem času odstranili in ob kor postavili kamnit zvonik. Poleg glavnega oltarja ima cerkev še dva stranska oltarja, posvečena sv. Ahacu in Sv. Lenartu (prej sv. Klemenu). Orožen z otožnostjo doda, da so leta 1860, ob postavitvi novega oltarja in prenovitvi notranjščine, pospravili oltarno sliko sv. Ahaca ter kipe in marsikaj, kar je imelo umetniško vrednost. Leta 2013 je bila zunanjost cerkve obnovljena.

Sv. maše so: na drugo nedeljo v oktobru, 2. Novembra.